DODATEK B - PRAVILA TEKMOVANJA ZA JADRALNE DESKE
na tekmovanju v jadranju na deski je treba jadrati po Jadralnih regatnih pravilih s spremembami, kot so navedene v tem dodatku. Beseda ‘jadrnica’ kjerkoli v regatnih pravilih pomeni ‘deska’. Prireditev v jadranju na deski je lahko sestavljena iz ene ali več disciplin oz. njihovih oblik, kot sledi:
Disciplina | Oblike |
Regate | regata po progi; slalom; maraton |
Liki | izvedba na valu; prosti slog |
Hitrostne tekme |
Pri tekmovanju v likih se izvedbo jadralne deske oceni bolj po spretnosti in raznolikosti kot po hitrosti, organizirano pa je s pomočjo izločilne serije. Organizira se tekmovanje v izvedbi na valu ali pa v prostem slogu, kar je odvisno od razmer, ki jih povzročajo valovi na kraju prireditve. Pri tekmovanju v hitrosti je ‘krog’ sestavljen iz enega ali več hitrostnih tekov, v katerih jadralne deske v intervalih izmenično jadrajo po progi. V disciplini regat pomeni maraton plov, katerega trajanje je e s programom določeno, da je daljše od ene ure.
Pri regatah ali tekmovanju v likih pomeni ‘vonja’ eno izločilno tekmovanje, ‘krog’ sestoji iz ene ali več ‘voenj’, in izločilna serija je sestavljena iz enega ali več krogov.
B1 DOLOČILA
B1.1 Veljata naslednji dodatni definiciji:
Blizu za jadranje okoli ali mimo Deska je blizu za jadranje okoli ali mimo oznake, ko je njena prava smer začeti manevrirati za jadranje okoli ali mimo nje.
Štart z obale Kadar je štartna linija na obali ali blizu obale, tako da mora tekmovalec, ki bo štartal, stati v vodi, je to štart z obale.
Prevrnjena Deska je prevrnjena, kadar je njeno jadro ali tekmovalec v vodi.
B1.2 Naslednje definicije veljajo le za tekmovanje v likih:
Prihajanje in odhajanje Deska, ki jadra v isti smeri kot prihajajoči val - surf, prihaja. Deska, ki jadra v smeri, nasprotni prihajajočemu valu - surfu, odhaja.
Skakanje Deska skače, kadar se z vrha vala odlepi medtem, ko odhaja.
Prehitevanje Deska prehiteva od trenutka, ko se začne prekrivanje iz poloaja neprekrita s krmo, do trenutka, ko je neprekrita s premcem deske, katero je prehitela.
Posest Prva deska, ki jadra proti kopnemu tik pred valom, ima val v posesti. Kadar ni mono določiti, katera deska je prva, ima val v posesti privetrna deska.
Postavljanje Deska se postavlja od trenutka, ko je njeno jadro, oz. pri štartu iz vode tekmovalec, iz vode in dokler ne dobi dovolj hitrosti za usmerjanje.
Surfanje - Vonja z valom Deska surfa, če je medtem, ko prihaja, na valu ali tik pred njim.
Tranzicija Deska, ki menjava uzde, ali se odleplja medtem, ko prihaja, in tista, ki ne surfa, ne skače, ni prevrnjena, se ne postavlja, je v tranziciji.
B2 PRAVILA ZA VSA TEKMOVANJA
Pravilo B2 velja za vsa tekmovanja
B2.1 Spremembe pravil iz 4. dela
(a) Pravilo 42 se spremeni v: ‘Desko sme poganjati le delovanje vetra na jadro, delovanje vode na trup deske in dejanja tekmovalca brez tuje pomoči.’
(b) Pravilu 43.1(a) se doda: ‘Tekmovalec pa lahko nosi posodo za pijačo, katere zmogljivost mora biti najmanj en liter in, ko je polna, ne sme biti teja od 1,5 kg.’
(c) Pravilo 44.2 se spremeni tako, da se dva obrata zamenja z enim obratom za 360° brez zahtev za prečenja in kroenja.
(d) Pravilu 47.1 se doda: ‘razen kot se zahteva v pravilu 41.2’. (Glej pravilo B4.4.)
B2.2 Prijava in ustreznost
Pravilu 78.1 se doda: ‘Kadar ISAF to predpisuje, se oštevilčena in datirana oznaka na deski, njeni kobilici, plavuti in na jadru upošteva kot njen certifikat o meritvah.’
B2.3 Organizacija prireditve
(a) Zadnji stavek v pravilu 90.2(c) se črta.
(b) Doda se novo pravilo 90.2(d): ‘Ustna navodila so dovoljena le, če je postopek naveden v regatnih navodilih.’
B2.4 Razpoznavne oznake na jadrih
(a) Pravilu G1.1(a) se doda: ‘Oznake se ne smejo nanašati na nič drugega kot le na proizvajalca oz. razred, in ne smejo biti sestavljene iz več kot dveh črk in treh števk ali kake abstraktne oznake.’
(b) Pravila G1.3(a), G1.3(c), G1.3(d) in G1.3(e) se spremenijo v
Oznaka razreda mora biti na obeh straneh jadra nameščena po enkrat v predelu nad linijo, ki je potegnjena pravokotno od točke na vstopnem robu jadra, ki je na eni tretjini razdalje od vrha jadra do loka. Črke nacionalnosti in številka na jadru morajo biti v srednji tretjini tistega dela jadra, ki je nad lokom, jasno ločene od vsake reklame. Morajo biti črne hrbet na hrbet na neprozornem belem ozadju. Ozadje mora biti za najmanj 30 mm širše od znakov. Med črkami nacionalnosti in številkami mora biti znak ‘–’ z normalnim razmikom.
B2.5 Dotik oznake
Pravilo 31 se spremeni v ‘Deska lahko dotakne oznako vendar se ne sme drati zanjo.’
B2.6 Črtana pravila
Pravila 17, 18.3, 43.2, 44.3, 45, 47.2, 48, 49, 50, 51, 52, 54, 61.1(a)(2), 67, J2.2(28), J2.2(29) in J2.2(33) so črtana.
B3 PRAVILA ZA REGATNA TEKMOVANJA
Pravilo B3 velja za regatna tekmovanja. Velja tudi pravilo B2.
B3.1 Spremembe pravil 2. dela, oddelek C
(a) Prvi stavek pravila 18.1 se spremeni v ‘Pravilo 18 velja med deskami, kadar morajo pustiti oznako na enaki strani in je vsaj ena od njih blizu za jadranje okoli ali mimo nje.’
(b) Pravilo 18.2(b) se spremeni v
Če sta deski prekriti, ko je prva od njiju blizu za jadranje okoli ali mimo oznake, mora od tega trenutku dalje zunanja deska dati notranji deski prostor oznake. Če je deska neprekrita s premcem, ko je blizu za jadranje okoli ali mimo oznake, ji mora deska, ki je takrat neprekrita s krmo od takrat naprej dajati prostor oznake.
(c) Pravilo 18.2(c) se spremeni v
Kadar mora deska dajati prostor oznake po pravilu 18.2(b), mora nadaljevati s tem tudi, če je kasneje prekrivanje prekinjeno ali če nastane novo prekrivanje. Kadar katerakoli od desk preide poloaj premca v veter ali če deska upravičena do prostora oznake zapusti cono, pravilo 18.2(b) preneha veljati.
(d) Pravilo 18.4 se spremeni v
Kadar mora deska na notranji strani, ki ima prednost in je prekrita, krožiti ali spreminjati smer od vetra pri oznaki, da bi lahko jadrala v svoji pravi smeri, ne sme, dokler ne kroži ali spreminja smeri od vetra, jadrati dlje od oznake, kot je potrebno, da jadra v taki smeri. Pravilo 18.4 ne velja pri oznaki vrat.
B3.2 Spremembe drugih pravil 2. dela
(a) V preambuli 2. dela, je ‘pravilo 23.1’ spremenjeno v ‘pravili 23.1 in 23.3’.
(b) Doda se novo pravilo 16.3:
V tekmovanju v slalomu deska s pravico poti ne sme spremeniti smeri zadnjih 30 sekund pred njenim štartnim znakom, če bi se morala zaradi tega druga deska takoj izogibati za preprečitev dotika.
(c) Pravilo 22 postane pravilo 22.1 in njegov zadnji stavek je izbrisan. Doda se novo pravilo 22.2: ‘Prevrnjena deska ne sme delovati tako, da bi ovirala drugo desko.’
(d) Pravilo 23.1 se spremeni v
‘Če je mono deska, ki ne tekmuje, ne sme ovirati deske, ki tekmuje. Po končanju se mora deska takoj odmakniti od ciljne linije in oznak in se izogibati deskam. ki še tekmujejo.’
(e) Doda se novo pravilo 23.3: ‘Razen v svojem plovu, deska po regatnem polju, označenem v regatnih navodilih, ne sme jadrati, kadar se po njem odvijajo plovi.’
(f) Doda se novo pravilo 24:
24 OB ŠTARTU JE JADRO IZ VODE
Ko se deska pribliuje štartni liniji z namenom, da bo štartala, mora biti njeno jadro iz vode in v normalni legi, razen kadar se naključno prevrne.
B3.3 Štartanje plovov
Regatna navodila določajo enega od naslednjih štartnih sistemov.
(a) SISTEM 1
Glej pravilo 26, Štartanje plovov.
(b) SISTEM 2
Štarti plovov so izvedeni s pomočjo naslednjih signalov. Čas se meri po vidnih signalih; izostanek zvočnega signala se ne upošteva.
Signal |
Zastava in zvočni signal |
Minute do štartnega signala |
Pozor! |
Zastava razreda ali številka vonje |
3 |
Opozorilni |
Rdeča zastava; zastava pozor! spuščena; 1 zvočni signal |
2 |
Pripravljalni |
Rumena zastava; rdeča zastava spuščena; 1 zvočni signal |
1 |
Rumena zastava spuščena |
1/2 |
|
Štartni |
Zelena zastava; 1 zvočni signal |
0 |
(c) SISTEM 3 (ZA ŠTART Z OBALE)
(1) Pred štartom vsaka deska v vonji oz. razredu izreba številko svojega stojišča na štartni liniji. Stojišča so oštevilčena tako, da je 1. mesto najbolj privetrno.
(2) Ko so deske poklicane, naj zavzamejo svoja mesta, da regatni odbor pripravljalni signal, tako da izobesi rdečo zastavo z enim zvočnim signalom. Štartni signal se izvede kadarkoli po pripravljalnem signalu in to tako, da se spusti rdeča zastava z enim zvočnim signalom.
(3) Po štartnem signalu mora vsaka deska ubrati najkrajšo pot od svojega štartnega stojišča do svojega jadralskega poloaja v vodi (z obema tekmovalčevima nogama na deski).
B3.4 Druga pravila za vodenje regat
Doda se novo pravilo 29.3:
29.3 Odpoklic za slalomski plov
(a) Kadar je ob štartnem signalu za slalomski plov ali vonjo katerikoli del deskinega trupa, posadke ali opreme na tekmovalni strani štartne linije, odda regatni odbor signal za splošni odpoklic.
(b) Če regatni odbor deluje po pravilu 29.3(a) in prepozna desko, je ta diskvalificirana brez zaslišanja, tudi če je plov ali vonja razveljavljen/a. Regatni odbor zakliče ali vidno izobesi njeno številko na jadru in ta deska mora nemudoma oditi z regatnega polja. Če je narejen za ta plov ali vonjo ponoven štart ali pa je plov ali vonja ponovljen/a, ta deska v njem/ej ne sme jadrati.
(c) Če je slalomska tekma ali vonja končana, vendar jo kasneje protestni odbor razveljavi in če je slalomska tekma ali vonja ponovno jadrana, lahko po pravilu 29.3(b) diskvalificirana deska jadra v njej.
B4 PRAVILA ZA TEKMOVANJE V LIKIH
B4.1 Pravila prednosti
Ta pravila nadomestijo vsa pravila 2. dela.
(a) PRIHAJANJE IN ODHAJANJE
Deska, ki prihaja, se mora izogibati deski, ki odhaja. Kadar dve deski na istem valu odhajata ali prihajata, ali kadar nobena ne odhaja oz. ne prihaja, se mora deska z levimu uzdami izogibati deski z desnimi uzdami.
(b) DESKE NA ISTEM VALU, PRIHAJAJO
Kadar na valu prihajata dve ali več desk, se mora izogibati deska, ki vala nima v posesti.
(c) NEPREKRITA S KRMO, NEPREKRITA S PREMCEM IN PREHITEVANJE
Deska, ki je neprekrita s krmo in ni na valu, se mora izogibati deski, ki je neprekrita s premcem. Deska, ki prehiteva in ni na valu, se mora izogibati.
(d) TRANZICIJA
Deska v tranziciji se mora izogibati tisti, ki ni. Kadar sta v tranziciji dve deski hkrati, se mora izogibati tista, ki je na levi strani druge ali za krmo druge deske.
B4.2 Štartanje in končanje voenj
Vonje se štartajo in končajo z naslednjimi signali:
(a) ŠTARTANJE VONJE
Vsako zastavo je treba spustiti, ko se izobesi naslednja zastava.
Signal |
Zastava in zvočni signal |
Minute do štartnega signala |
Pozor! |
Številka vonje |
3 |
Opozorilni |
Rdeča zastava; 1 zvočni signal |
2 |
Pripravljalni signal |
Rumena zastava; 1 zvočni |
1 |
Štartni |
Zelena zastava; 1 zvočni signal |
0 |
(b) KONČANJE VONJE
Signal |
Zastava in zvočni signal |
Minute do štartnega signala |
Opozorilo za konec |
Zelena zastava spuščena;1 zvočni signal |
1 |
Konec |
Rdeča zastava; 1 zvočni signal |
0 |
B4.3 Prijava jader; regatno polje; trajanje vonje
(a) Deske morajo pri regatnem odboru prijaviti barve in druge podrobnosti svojih jader, oz. njihovo razpoznavnost v skladu s kako drugo metodo, ki je navedena v regatnih navodilih, najkasneje do štarta tiste vonje, ki je na programu dve vonji pred njihovo.
(b) Regatno polje mora biti določeno v regatnih navodilih in objavljeno na uradni oglasni deski najkasneje 10 minut pred štartnim signalom za prvo vonjo. Deska dobi točke samo za jadranje po regatnem polju.
(c) Vsako spremembo pri trajanju vonje objavi regatni odbor najkasneje 15 minut pred štartnim signalom za prvo vonjo v naslednjem krogu.
B4.4 Zunanja pomoč
Pravilo 41 postane pravilo 41.1. Doda se novo pravilo 41.2:
Pomočnik lahko preskrbi nadomestno opremo za desko, vendar se mora izogibati ostalim deskam, ki tekmujejo. Deska, katere pomočnik se ni izogibal, se kaznuje. Kazen je prepuščena protestnemu odboru.
B5 IZLOČILNA SERIJA
Pravilo B5 velja kadar je za deske organizirana izločilna serija z vonjami.
B5.1 Postopek pri izločilni seriji
(a) Tekmovanje poteka v obliki ene ali več izločilnih serij. Vsaka od njih sestoji bodisi iz največ štirih krogov v eni sami izločilni seriji, kjer gre naprej le nekaj desk z najboljšimi točkami, ali pa iz največ desetih krogov v dveh izločilnih serijah, kjer imajo deske več kot zgolj eno monost za napredovanje.
(b) Deske jadrajo ena z drugo v parih, ali v skupinah, ki se določijo z izločilno lestvico. Izbrana oblika tekmovanja se ne spremeni, dokler krog ni dokončan.
B5.2 Izločitvena in rang lista
(a) Kadar je za določanje voenj v prvem krogu uporabljena izločitvena ali rang lista, se mesta od 1. do 8. (štiri vonje) oz. od 1. do 16. (osem voenj) razdelijo enakomerno po vonjah.
(b) Za vsako nadaljnjo izločilno serijo se deske ponovno razporedi v nove vonje na podlagi uvrstitev v predhodnih izločitvenih serijah.
(c) Organizatorjeve odločitve o izločitvi so dokončne in ne morejo biti osnova zahtevku za nadomestilo.
B5.3 Razpored voenj
Razpored voenj mora biti objavljen na uradni oglasni deski najkasneje 30 minut pred štartnim signalom za prvo vonjo.
B5.4 Napredovanje in odvečni tekmovalci
(a) Pri regatah in tekmovanju v izraznem slogu regatni odbor v vsaki vonji razglasi deske, ki gredo naprej v naslednji krog, najkasneje 10 minut pred štartnim signalom za prvo vonjo. Število tistih, ki gredo naprej, lahko protestni odbor spremeni kot posledico sklepa o nadomestilu.
(b) Pri tekmovanju v prostem slogu so vsi preostali tekmovalci iz prvega kroga pripisani k najviše izločenim deskam.
(c) Pri tekmovanju v izvedbi na valu gre naprej v naslednji krog samo zmagovalec vsake vonje.
(d) Pri tekmovanju v prostem slogu gredo naprej v naslednji krog deske, kot sledi: iz vonje z osmimi deskami gredo naprej najboljše štiri, in zmagovalka bo jadrala s četrtouvrščeno, drugouvrščena pa s tretjeuvrščeno; v vonji s štirimi deskami gresta naprej prvi dve in jadrata skupaj.
B5.5 Finale
(a) Finale sestoji iz največ treh plovov. Število plovov, ki jih je treba odjadrati v finalu, objavi regatni odbor najkasneje pet minut pred opozorilnim signalom za prvi plov v finalu.
(b) Mali finale je lahko na sporedu po končanem finalu. V njem lahko tekmujejo vse deske, ki se v polfinalnih vonjah niso uspele uvrstiti v finale.
B6 PRAVILA ZA HITROSTNO TEKMOVANJE
B6.1 Splošna pravila
Vsa pravila iz 2. dela se zamenjajo z ustreznimi deli tega pravila.
(a) ŠTARTANJE Z OBALE IN IZ VODE
Deska ne sme štartati z obale ali štartati iz vode na progi ali na štartnem področju razen z namenom, da bo odjadrala s proge in se izognila deskam, ki štartajo ali tekmujejo.
(b) ZAPUŠČANJE OBMOČJA PROGE
Deska, ki zapušča območje proge se mora izogibati deskam, ki tekmujejo.
(c) NADZOR PROGE
Kadar regatni odbor pokae z oranno zastavo na desko, mora le-ta nemudoma zapustiti območje proge.
(d) VRAČANJE NA ŠTARTNO OBMOČJE
Deska, ki se vrača na štartno območje, se mora izogibati progi.
(e) TEK; KROG
Največje število tekov, ki jih mora narediti vsaka deska v krogu, objavi regatni odbor najkasneje 15 minut pred štartnim signalom za prvi krog.
(f) TRAJANJE KROGA
Trajanje kroga objavi regatni odbor najkasneje 15 minut pred štartnim signalom za naslednji krog.
(g) POGOJI ZA POSTAVITEV REKORDA
Najkrajša razdalja za svetovni rekord je 500 metrov. Drugi rekordi so lahko postavljeni na krajših razdaljah. Proga mora biti označena s koli in tranziti na obali ali s plavajočimi bojami. Tranziti ne smejo konvergirati.
B6.2 Sistemi štartanja pri hitrostnem tekmovanju
Krogi se štartajo in končajo s pomočjo naslednjih signalov. Vsako zastavo je treba spustiti, ko se izobesi naslednja zastava.
(a) ŠTARTANJE KROGA
Signal |
Zastava |
Pomen |
Stanje pripravljenosti |
Rdeča zastava |
Proga zaprta |
Proga zaprta |
Kodeks in rdeča zastava |
Proga zaprta; bo kmalu odprta |
Pripravljalni |
Rumena zastava |
Proga se bo odprla čez 5 minut |
Štart |
Zelena zastava |
Proga je odprta |
(b) KONČANJE KROGA
Signal |
Zastava |
Pomen |
Opozorilo za konec |
Zelena in rumena zastava |
Proga se bo zaprla čez 5 minut |
Podaljšek |
Zelena zastava in L |
Krog v teku se podaljša za 15 minut |
Konec kroga |
Rdeča zastava in L |
Štart novega kroga bo kmalu |
B6.3 Kazni
(a) Če se deska ne podredi opozorilu regatnega odbora, jo lahko opomnijo in njena številka na jadru se objavi na oglasni deski ob ciljni liniji.
(b) Če desko opozorijo še drugič v istem krogu, jo regatni odbor suspendira iz preostanka kroga in objavi njeno številko na jadru na uradni oglasni deski.
(c) Deska, ki jo opazijo v območju proge v času njenega suspenza, je izločena iz tekmovanje brez zaslišanja in noben njen predhodnih čas oz. rezultat ne velja.
(d) Vsaka kršitev pravil za overitev se lahko konča s suspendiranjem iz tekmovanja za katerokoli obdobje.
B6.4 Overitev
(a) Opazovalec, ki ga določi Svet za svetovni rekord v hitrostnem jadranju (World Sailing Speed Record Council - WSSRC), mora biti navzoč in overiti čase tekov in hitrosti pri poskusih za postavitev svetovnega rekorda. Pri poskusih za postavitev kakega drugega rekorda overi čase tekov in hitrosti regatni odbor.
(b) Tekmovalec ne sme vstopiti v kontrolno območje za merjenje časa, niti razpravljati o merjenju časa neposredno s časomerilci. Vsa vprašanja v zvezi z merjenjem časa morajo biti naslovljena na regatni odbor.
B7 PROTESTI, NADOMESTILO, ZASLIŠANJE IN PRITOBE
B7.1 Prvi trije stavki pravila 61.1(a) se zamenjajo z
Deska, ki namerava protestirati, mora obvestiti drugo desko ob prvi moi priliki. Kadar je njen protest v zvezi z incidentom na regatnem polju v katerega je vpletena ali ga je videla, mora zaklicati ‘Protest’.O svojem namenu vloitve protesta, mora obvestiti regatni odbor takoj, ko konča ali odstopi.’
B7.2 V izločilni seriji morajo biti protesti ali zahteve nadomestila podani ustno takoj po končani vonji, v kateri se je zgodil incident. Protestni odbor lahko zbere dokaze na kakršenkoli način, ki se mu zdi primeren, in lahko ustno sporoči svoje odločitve.
B7.3 Doda se novo pravilo 62.1(e): ‘deska, ki se ni izogibala in povzročila prevrnitev druge deske.’
B7.4 Doda se novo pravilo 70.7: ‘Pritobe niso dovoljene v tekmovanju z izločilnimi serijami.’
B8 TOČKOVANJE
B8.1 Skupne točke
Če je prireditev sestavljena iz več disciplin ali oblik, mora biti v regatnih navodilih navedeno, kako se izračunavajo skupne točke.
B8.2 Točke v seriji
Pravilo A2 se spremeni v
Deskine točke za celotno serijo so seštevek njenih točk, dobljenih v regati, izločilni seriji in/ali hitrostnem krogu, ob odbitih najslabših dobljenih točkah, in sicer:
Regate po progi
Hitrostni krogi
Slalom in liki
izločilne serijeŠtevilo odbitih
1–4
1–3
1–2
0
5–11
4–6
3–4
1
12 ali več
7-10
5–7
2
11–15
8 ali več
3
16 ali več
4
Če ima deska dve ali več enakih najslabših točk, se odbijejo točke za tisti plov, ki je bil odjadran prej. Zmaga deska z najnijim številom točk v seriji, ostale pa so razporejene skladno temu načelu. V pravilih B8.5, B8.6 in B8.7 so navedene izjeme tega pravila.
B8.3 Sistemi točkovanja
Na koncu prvega stavka pravila A4.2 se doda: ‘ali pri izločilni seriji, številu desk v tej vonji’.
B8.4 Nedokončana vonja
Kadar se vonja ne more speljati do konca, se točke za netočkovana mesta seštejejo in delijo s številom mest v tej vonji. Dobljeno število točk, na najbliji desetinki točke (0,05 se zaokroi navzgor), se dodeli vsem deskam, ki so prijavljene za to vonjo.
B8.5 Točkovanje končne serije v slalomskem tekmovanju
(a) Če so speljani trije končni plovi, so deskine točke za serijo v finalu enake seštevku njenih točk za plove brez najslabših dobljenih točk. Sicer pa so njene točke za serijo seštevek dobljenih točk za plove.
(b) Deska, ki ne štarta, ne konča, odstopi potem, ko konča, ali je diskvalificirana v končnem plovu, dobi točke, ki so enake številu vseh desk, prijavljenih za finale.
B8.6 Točkovanje tekmovanja v likih
(a) Tekmovanje v likih točkuje zbor treh sodnikov. Seveda je zbor lahko sestavljen iz večjega lihega števila članov, lahko pa sta tudi dva taka zbora. Vsak sodnik dodeli točke za vsak manever na osnovi meril, ki so navedena v regatnih navodilih.
(b) Kriterije za točkovanje določi regatni odbor in jih objavi na uradni oglasni deski najkasneje 30 minut pred štartnim signalom za prvo vonjo.
(c) Deskino uvrstitev v vonji določi seštevek točk, ki jih je dodelil vsak posamezen sodnik. Deska z najvišjim številom dodeljenih točk zmaga in ostale so temu ustrezno razporejene.
(d) Izločilna serija je veljavna le takrat, ko sta odjadrani obe polfinalni vonji.
(e) Razen članov regatnega odbora, ki so odgovorni za točkovanje na prireditvi, lahko vidijo sodniške liste za dodelitev točk za tisto vonjo le tekmovalci v tej vonji. Na vsakem listu s točkami mora biti celotno ime sodnika.
(f) Sodniške odločitve o točkah ne morejo biti osnova za deskin zahtevek za nadomestilo.
B8.7 Hitrostne tekme
Povprečje hitrosti deskinih dveh najhitrejših tekov v krogu določi njeno uvrstitev v tem krogu. Deska z najvišjim povprečjem zmaga in ostale so temu ustrezno razporejene.
B8.8 Neodločeni rezultati v seriji
(a) REGATE IN HITROSTNO TEKMOVANJE
Pravilo A8 se za regate in hitrostno tekmovanje spremeni, kot sledi:
(1) Doda se novo pravilo A8.1: ‘Če imata dve ali več desk na koncu serije neodločene rezultate, se ti razrešijo v korist desk/e z najboljšimi točkami v posameznem odbitem plovu.’
(2) Pravilo A8.1 postane pravilo A8.2. Njegov začetek ‘Če imata/jo ... na koncu serije neodločen rezultat’ se spremeni v ‘Če rezultat pri ... ostaja neodločen’, in njegov zadnji stavek se spremeni v ‘Te točke se uporabijo, tudi če so to odbite točke.’
(3) Pravilo A8.2 postane pravilo A8.3, njegov začetek ‘Če rezultat pri ... ostaja neodločen’ se spremeni v ‘Če rezultat pri ... ostaja še vedno neodločen’.
(b) TEKMOVANJE V LIKIH
Pravilo A8 se pri tekmovanju v likih spremeni v:
(1) Če je pri vonji v skupnem seštevku točk, dodeljenih od enega ali več sodnikov, kak neodločen rezultat, se ta razreši v korist deske z višjimi posameznimi točkami, dobljenimi v prednostni kategoriji. Če pa imajo kategorije enako teo, se pri tekmovanju v izvedbi na valu neodločen rezultat razreši v korist deske z višjimi posameznimi točkami dobljenimi za jezdenje vala, in pri tekmovanju v prostem slogu, v korist deske z višjimi dobljenimi točkami za skupni vtis. Če neodločen rezultat ostaja, se pri tekmovanju v izvedbi na valu razreši v korist deske z višjimi posameznimi točkami, dobljenimi v neprednostni kategoriji, in pri tekmovanju v prostem slogu ostane neodločen rezultat kot dokončen.
(2) Če je rezultat na koncu serije neodločen, se razreši v korist deske, ki je večkrat dobila boljše točke kot druga deska. Uporabijo se vse točke, tudi če so to odbite točke.
(3) Če je rezultat neodločen še naprej, je treba vonjo ponoviti. Če to ni mogoče, ostane neodločen rezultat kot dokončen.